Pa sem dočakala nepričakovane, a kasneje težko pričakovane počitnice v danski prestolnici. Ko sem zvedela, da imamo teden brez predavanj, sem šla takoj "v akcijo" kam in kako, ker teh 9 dni (2 vikenda in 5 delovnih dni) pa seveda ne bom preživela med štirimi stenami v Lentu:) Sprva je bila ideja spravit nekaj erasmus sotrpinov na kup in iti nekam... A nekako se niso mogli odločiti kam (kasneje so nekateri šli v Italijo, London, Nemčijo, potovali po Nizozemski), in sem se kar sama (no ja, s povabilom prijateljice, prav tako erasmus študentke) odločila, da odletim v Copenhagen... Malo me je sicer skrbela cena aviona, ampak po tehtnem premisleku (avion kam drugam bi bil definitivno cenejši, bi bila pa cena s prenočiščem skupaj višja) sem se odločila za najcenejšo, a verjetno najdaljšo verzijo in odletela iz Amsterdama prek Frankfurta do Copenhagna.
Let v ponedeljek je bil v znamenju zamud avionov- če kaj sovražim je to čakanje, sploh v trenutku, ko komaj čakaš, da nekam prideš, na neko neznano lokacijo. Ker sem pričakovala veliko bolj mrzlo vreme, kot na Nizozemskem, sem seveda spakirala vsa topla oblačila... Na koncu sem ugotovila, da niti ni velikih razlik:) Mrzlo je vsepovsod:) Tega se počasi že navajam. Ampak konec koncev počasi prihaja pomlad in bodo moja zimska oblačila romala v kot omare:)
"Baggage claim" je bil poln danskih vojakov, ki so se verjetno vračali iz kakšne misije (nisem prepričana) so pa vsekakor naredili čakanje manj dolgočasno (če ne drugega, sem si vsaj malo učke spočila;). Po opravljenih letaliških formalnosti pa je sledilo srečanje z Ditko, kolegico s faksa in mojo gostiteljico naslednjih 6 dni. Po pravici povedano je blo kar mal težko preklopit nazaj na slovenščino, hkrati pa sem bla tudi tega kar vesela- vsaj ni bilo treba razmišljati "kako se že to reče"ipd. Čeprav nimam nobenih problemov s sporazumevanjem tukaj (učenje in branje študijske literature sta malo drugačni zgodbi), le pri kakšnih besedah, ki niso pogosto uporabljene se malo zatakne... Ampak imamo vsi podobne težave in si pomagamo z opisi, ter se zraven naučimo kaj novega:) Oziroma ugotovimo, da imamo podobne izraze v naših maternih jezikih:)
No ja, nazaj na Dansko... Naslednji dan sem sama odšla na hitro spoznavanje mesta med predavanji- no ja, predvsem sem se sprehodila po glavni ulici, polni trgovin (seveda, ne bi bila ženska, če se ne bi, vsaj v vsaki drugi tudi ustavila:)... Njihova valuta, krone, me je malo motila, ker se mi je zdelo 70 kron malo preveč za hlače... Čeprov sem pol preračunala in je to 10 EUR... Po eni strani je dobro, sem vsaj nekaj prišparala (da sem kupila 3 knjige- eno s pravljicami H.C. Andersena... Bodo gotovo nekoč prov prišle oz. da obnovim malo znanje, čeprav jih še nisem uspela prebrati:). Po nesreči sem na eni strani te ulice prišla do mestne hiše in Tivolija in na drugi strani do Nyhavn-a (majhno pristanišče, ki ima na vsaki strani hiške v različnih barvah). Potem pa nazaj do univerze, kjer sem se srečala z Ditko in njenimi prijatelji. Večerja za pol cene, pivo dražje od večerje... Vse skupaj pa neka normalna evropska cena (če ne upoštevaš, da je bi za eno pivo dobila 2 pizzi:). Zvečer smo se na poti do Bara 7 (če se prav spomnim) v centru, kjer so imeli mednarodni študentje neko žurko )je kar malo drugače, ker nobenga ne poznaš), ustavili še v Christianiji, ki je nekakšno mesto za sebe. Začelo se je kot nek sociološki eksperiment, s svojo vlado, ki temelji na demokraciji, ki je zamenjala volitve z medsebojnim dialogom. Ustanovljena je bila leta 1977 na območju zapuščenih vojaških barak. 
V sredo sem se srečala z bivšo cimro z Nizozozemske. Sem prodala njeno kolo in ji bla tako dolžna njenih 40 EUR:) Šli sva na kosilo, potem pa se sprehodili do Tivolija in mestne hiše, kjer sem po pomoti že bila prejšnji dan. Tivoli je na žalost do 15. aprila zaprt, tako da bo nekoč potreben ponovni obisk Copenhagna:) "National museum" se je kot takšni muzeji ponavadi začel z starejšimi dobami- mislim, da povsod po evropi predstavljajo podobne posode, okostja (le skandinavski Vikingi so se mi zdeli nekaj posebnega), drugače pa ni nekih neverjetno zanimivih vsebin. Novejša zgodovina nekako bolj pritegne. Hkrati pa so imeli zraven še posebno razstavo južno ameriških plemen, ki se mi je zdela v celem muzeju najbolj zanimiva (mogoče bo potrebno hraniti denar za južno ameriko:) in seveda še kratek sprehod po mestu.
Po pogovorih z Marie (cimro iz Lenta) ter tistim, kar mi je povedala Ditka, dobivajo na Danskem le za to ker študirajo kar nekaj sto eurov (če sem si prav zapomnila) mesečne štipendije, ki ni odvisna od nobenega študijskega uspeha ipd.- tako da sedaj lažje razumem, kako preživijo ob cenah. Sem pa kritična do njihove politike do tujcev oz. do politike, kako ne marajo tujcev.
Naslednji dan, pa sva z Ditko, v največjem snežnem metežu (dobesedno)- mogoče sem bila res v Sibiriji, vsaj tisti dan, odšli na pohod po še, vsaj za mene neprehojenem mestnem jedru. Do kraljeve palače, mimo cerkev (vseh imen si pa tudi ne morem zapomniti), do pogleda na opero in gledališča in še enkrat mimo Nyhavn-a. Seveda nisva spustili niti hot doga, ki jih v Copenhagnu prodajajo na vsakem koraku in v vsaj 10ih različnih oblikah...
Ker v snegu ni bil ravno užitek šetati po mestu sem odšla v petek sama do kipa male morske deklice- sama sem pričakovala leto, je pa dejansko park, ki ima skulpture tudi od drugih pravljičnih bitji... Verjetno mora biti spomladi prav lepo:) Pravljica o mali morski deklici... Si moram definitivno vzeti čas ta vikend, da jo preberem- čisto sem neizobražena:) Še prej pa sem zavila na "round tower", da vidim razgled na mesto... Sicer je bilo zaradi vremena malo temačno (kot iz kake grozljivke), ampak vseeno lep razgled. Zanimivo, kaj si lahko kralji izmislijo in dobijo- do vrha stolpa ne prideš po stopnicah, ampak je polžasta pot, ker si je kralj zaželel, da pride na vrh s kočijo... Lenuh:) Mi moramo pa sedaj peš na okrog- da se ti v glavi zvrti:) Zvečer pa sva naredili (no ja, jst sem bolj pomagala:) "slovensko večerjo" za njene cimre in naju- prebranac in sirov burek ter rumove kroglice (no ja, bile so z martinijem, ki je bil ravno pri roki:)... Bom poskusila doma še enkrat narediti, mogoče sem se vsaj približno naučila (tukaj ni pečice, za rumove kroglice pa ne najdem niti čokolade v prahu niti kokosa... bedarija:) In malo nočnega življenja v nekem baru v Norebroju- dobro vzdušje, dost poceni pijača (vsaj za Dansko:), zanimivi ljudje:))))
Naslednji dan pa sva odšli z Alex, tudi študentko na Danskem (v Aarhousu, v Copenhagnu je bila na obisku pri prijateljici) v muzej proizvodnje piva Carlsberg... Eden zanimivejših muzejev kar sem jih do sedaj videla:)) Imajo tudi največjo zbirko še neodprtih piv iz celega sveta.) V karto pa je vključena še pokušina piv- seveda jst ne bi bla jst, če ne bi izkoristla... Predvsem drugo pivo, z nekimi sadnimi okusi (mislim, da je bila limona, pomaranča pa ne vem kaj) me je čisto navdušilo. In kljub sadju je še vedno imelo okus po pivu!Skål (na zdravje:). Zvečer pa smo šli na rusko večerjo z obvezno rusko vodko- za večerjo je bila tudi ruska sarma (čeprav ji oni rečejo drugače je še vedno sarma:)... Rusi pa očitno pijejo vodko s kumaricami- sploh ni tako slabo:)
Sledil je zgodnji spanec- navsezadnje sem imela pred seboj dan na letalu, letališču in navsezadnje na vlaku... In kot vedno pred odhodom domov (kjerkoli je že moj trenutni dom) komaj čakam, da mine... Da grem, ker vem, da me čaka le še pot. Tokrat je bila dolga 10 ur... Če računam, da je direkten let do Amsterdama 1,5 ure (mogoče 2) sem ja neumna, da sem letala gor in dol:) No ja, pa še vlak:)Zdaj pa čakam (ob knjigah!!!) naslednji četrtek (4.3), da odletim v London... Tokrat le za 4 noči, ampak vseeno- da vidim, kaj se je spremenilo v teh dveh letih od mojega zadnjega obiska:))) Pa da grem mal na oglede po knjigarnah:) Pa da končno vidim Buckinghamsko palačo:)
Trenutno pa spat... Jutri mam predavanja, pa da ne zaspim:))) Čeprav bi najraje:)))
Lepe pozdravčke iz Nizozemske:))))
Katja**********
