London in tekoče dogajanje:)

Pa mi je končno uspel se spravt za računalnik, z namenom, da napišem blog. Upam le, da bo namen tudi izpolnjen in da ne bom nekje na sredini zaključla...Oziroma zaspala z nedokončanim zapisom pred sabo:) Razne rojstno-dnevne žurke in ostale, za katere ni nobenih izgovorov si kar sledijo ena za drugo in se je treba pošteno potrudit, da ne zamudiš nobene... Mislim, da je to skoraj nemogoče (prisostvovati na vseh), saj imamo poleg (obveznih) predavanj, tudi predstavitve, seminarske in domače naloge ipd.... Dan pa ima definitvno premalo ur, da bi lahko vse naredila, kar moram oziroma želim.

No ja, čas za obisk Londona, sem si pa vseeno izborila...:) In tako sem še z dvema erasmus študentkama iz dusselsorfskega letališča odfrčala v London. Hkrat pa sem spoznala vzrok nizkih cen Raynaira:) Zamude brez vzroka in tudi brez obvestila, ne ravno vešči pristajanja piloti, celo uro letenja so nas poskušali prepričat v nakup raznih izdelkov... Ampak ok, saj sem študentka in ne neka fina dama, da bi se pritoževala nad takimi stvarmi- trenutno je ugodna cena zame najbolj pomembna. Povratna karta je stala 40 EUR, s tem, da sem zakupila tudi potovalko (15 kg), saj imaš lahko pri Raynairu le ročno prtljago (10 kg).... No ja, ampak sem tistih 15 kg dobro izkoristila z nakupom knjig, kar je bil tudi eden od največjih razlogov za obisk angleškega mesta:) Sploh glede na to, da sem že dvakrat tam pohajkovala... No ja, sem pa definitivno videla tudi stvari, ki jih med preteklimi obiski nisem....

Po prihodu v London smo zaradi več kot enourne zamude aviona , skoraj zamudile avtobus, ki pelje iz Stansteda do Baker streeta, ampak nam ga je v zadnji sekundi uspelo ustavit in so nas sprejeli- ker smo imele prej zakupljne karte... Potem pa do Earl's courta, kjer smo imele hostel... Naše bodoče cimre so nas sicer, glede na pozno uro, pozdravile z jamranjem in pritoževanjem- ampak se nismo dale:) Saj smo bile tiho, ampak čisto brez zvoka se pa tudi ne moreš preobleči in spravit spat. So šle zjutraj delat (očitno je to eden izmed hostlov, kjer nekateri bivajo za dalj časa)- ena izmed njih je kasneje začela kašljat in se je ta druga drla na njo, naj neha!?! In so se na koncu kolegice med seboj skregale in si govorile, ktera bi mogla bit v privatni sobi- sama sem mnenja, da kar obe:)

V petek, torej dan po prihodu, smo šle najprej do Buchinghamske palače na ogled menjave straže- sama menjava je, vsaj v mojih očeh, bolj meglena, zaradi množice ljudi, ki so stali pred in za mano:) Sledil je nujen obisk Starbucksa (!!!)- njihova kava mi je še kar zakon, cene so pa malo preveč zasoljene. Dobro, da je nimamo v Nijmegnu, drugače bi lahko kmalu priromala domov:) Sledil je sprehod do London eye-a, parlamenta, big benga... Ob sprehodu smo se morali pa nujno ustaviti v baje največji knjigarni v Evropi (nepreverjena informacija, lahko se motim), kjer bi lahko preživela kar cel dan, ne sam tistih nekaj trenutkov, ki sem jih... Ampak sem knjigarno zapustila s kar nekaj knjigami in bralno lučko, ki mi je v hostlu še kako prav prišla:) Pogled z London eye-a je bil res neverjeten, mogoče je na to vplivalo tudi vreme, saj smo imele vse 3 dni sonček, nobenega dežja (kasneje sem zvedla, da je v Nijmegenu padal sneg in tudi Slovenija je imela baje ne preveč užitno vreme). Dan smo zaključile v Oxford streetu, še eni knjigarni:) in Primemarktu. Pa seveda obvezna večerja po dolgem dnevu v kitajski restavraciji za 5 funtov (vse kar lahko poješ:) in za popoln zaključek dneva pred padcem v posteljo pivo v bližnjem pubu!

Sobota- obisk Kensingtonske palače in spomenika pokojni princesi Diani ter sprehod po Hyde parku... Končno si lahko predstavljam vse tiste dame in gospode iz mojih romanov, ki se s kočijami in konji (nekaj stoletji nazaj) prevažajo po poteh tega parka:) Definitivno bo zaradi istega razloga nekoč sledil obisk Škotske, da vidim Višavje (Highlands) in kje naj bi živeli moji Višavci (Highlanderji) iz ostalih romanov:)) No ja, pozabla sem omeniti "national museum", ki pa predvsem mene sploh ni zanimal:)  Ampak, kompromisi so kompromisi:) Vožnja z undergroundom" do Tower bridga, ki je v sončnem vremenu izgledal res neverjetno in željen obisk "tower of London", ki smo ga zaradi pozne ure kasneje prestavile na naslednji dan. Smo si pa privoščile "fish and chips". In potem na podzemno do Harrodsa, kjer sm zapravla nekaj funtov- na žalost je tam večina stvari nedosegljiva mojemu žepu oziroma prazni denarnici:) Čeprav bi mela kar dolg list želja:)

Kaj delati na nedeljsko dopoldne v Londonu?!? Definitivno Cambden town, ki me nikoli ne razočara:) Še vedno, kjub prejšnjim obiskom mi je všeč in vedno najdem kaj novega. Čeprav se mi zdi, da cene niso tako pretirano nizke, kot sem mislila pred leti:) Ljudje različnih subkultur, narodnosti... vse to naredi dan malo drugačen, kot bi bil drugače... In mednarodna hrana s primernimi cenami (za obrok smo odštele približno 5 funtov)... Zaradi želje po obisku "tower of London", smo kaj kmalu zapustile ta del mesta in odšle nazaj na že poznano točko in se sprehodile po starih sobanah"towerja", ogledom kraljeve zlatnine, tiar... res bi bilo škoda, da bi to spustile:)) Za slovo je sledil sprehod po Londonskih ulicah zvečer mimo westminister abby, royal criminal court of justice, do millenum bridga, london eye-a do Parlamenta... Ter nazaj do hostla, saj smo imele zjutraj/ponoči avion ob 7 in avtobus iz Baker streeta ob 5ih... Preživele, ćeprav z mukami pri vstajanju... Iz sončnega Londona v zasneženo Nemčijo in mrzlo Nizozemsko. A vendar z mojimi knjigami:)

Glede na to, da nismo prve, ki smo med študenti tukaj odpotovale v London, ampak je bila med počitnicami, ko sem se nahajala v Copenhagnu, tam še ena ekipa, sem malo primerjala cene. Oni so dali za 2 dni Londona, s turistično agencijo (paket 4 dni) in skupaj 1 dnevno (če ne še daljšo) vožnjo z avtobusom 180 EUR/osebo. Sama sem plačala 100 EUR- en dan preživet več v Londonu, res pa je, da so bile one v hostlu... No ja, sama sem ta "dobiček" zapravla za knjige.

Trenutno se odpravljam spat in sanjati o kakšnem novem izletu- se ravnu kujejo plani kam in kdaj:) Drugače pa se tukaj nič posebnega ne dogaja- študiramo, ta teden se ne vidim ven iz knjig, ker imam v četrtek predstavitev oz. "role playin" pri delovnem pravu, do 2.4. je rok za oddajo enega eseja, in do 8.4. drugega, vmes pa še domače naloge ipd. Ampak se bom poskusla z malce organizacije, vseeno uskladiti tako, da ne bom zamudila preveč nočnega dogajanja:) Prejšni teden smo mel "traffic light party", dve rojstnodnevne zabave, spet sem kuhala (tokrat kitajsko hrano), naslednji teden bom pa baje dočakala ameriško zabavo.

Štorij je mnogo in zgodbic, ampak nektere tudi niso za v javnost:)) Za druge zmanjka časa, o tretjih pa pozabim:)) Trenutno pa niti nimam energije, da bi kaj več napisala:)

Tako, da lahko noč v Slovenijo!!!!

***Katja***

Copenhagen, Danska

Pa sem dočakala nepričakovane, a kasneje težko pričakovane počitnice v danski prestolnici. Ko sem zvedela, da imamo teden brez predavanj, sem šla takoj "v akcijo" kam in kako, ker teh 9 dni (2 vikenda in 5 delovnih dni) pa seveda ne bom preživela med štirimi stenami v Lentu:) Sprva je bila ideja spravit nekaj erasmus sotrpinov na kup in iti nekam... A nekako se niso mogli odločiti kam (kasneje so nekateri šli v Italijo, London, Nemčijo, potovali po Nizozemski), in sem se kar sama (no ja, s povabilom prijateljice, prav tako erasmus študentke) odločila, da odletim v Copenhagen... Malo me je sicer skrbela cena aviona, ampak po tehtnem premisleku (avion kam drugam bi bil definitivno cenejši, bi bila pa cena s prenočiščem skupaj višja) sem se odločila za najcenejšo, a verjetno najdaljšo verzijo in odletela iz Amsterdama prek Frankfurta do Copenhagna.

Let v ponedeljek je bil v znamenju zamud avionov- če kaj sovražim je to čakanje, sploh v trenutku, ko komaj čakaš, da nekam prideš, na neko neznano lokacijo. Ker sem pričakovala veliko bolj mrzlo vreme, kot na Nizozemskem, sem seveda spakirala vsa topla oblačila... Na koncu sem ugotovila, da niti ni velikih razlik:) Mrzlo je vsepovsod:) Tega se počasi že navajam. Ampak konec koncev počasi prihaja pomlad in bodo moja zimska oblačila romala v kot omare:)

"Baggage claim" je bil poln danskih vojakov, ki so se verjetno vračali iz kakšne misije (nisem prepričana) so pa vsekakor naredili čakanje manj dolgočasno (če ne drugega, sem si vsaj malo učke spočila;). Po opravljenih letaliških formalnosti pa je sledilo srečanje z Ditko, kolegico s faksa in mojo gostiteljico naslednjih 6 dni. Po pravici povedano je blo kar mal težko preklopit nazaj na slovenščino, hkrati pa sem bla tudi tega kar vesela- vsaj ni bilo treba razmišljati "kako se že to reče"ipd. Čeprav nimam nobenih problemov s sporazumevanjem tukaj (učenje in branje študijske literature sta malo drugačni zgodbi), le pri kakšnih besedah, ki niso pogosto uporabljene se malo zatakne... Ampak imamo vsi podobne težave in si pomagamo z opisi, ter se zraven naučimo kaj novega:) Oziroma ugotovimo, da imamo podobne izraze v naših maternih jezikih:)

No ja, nazaj na Dansko... Naslednji dan sem sama odšla na hitro spoznavanje mesta med predavanji- no ja, predvsem sem se sprehodila po glavni ulici, polni trgovin (seveda, ne bi bila ženska, če se ne bi, vsaj v vsaki drugi tudi ustavila:)... Njihova valuta, krone, me je malo motila, ker se mi je zdelo 70 kron malo preveč za hlače... Čeprov sem pol preračunala in je to 10 EUR...  Po eni strani je dobro, sem vsaj nekaj prišparala (da sem kupila 3 knjige- eno s pravljicami H.C. Andersena... Bodo gotovo nekoč prov prišle oz. da obnovim malo znanje, čeprav jih še nisem uspela prebrati:). Po nesreči sem na eni strani te ulice prišla do mestne hiše in Tivolija in na drugi strani do Nyhavn-a (majhno pristanišče, ki ima na vsaki strani hiške v različnih barvah). Potem pa nazaj do univerze, kjer sem se srečala z Ditko in njenimi prijatelji. Večerja za pol cene, pivo dražje od večerje... Vse skupaj pa neka normalna evropska cena (če ne upoštevaš, da je bi za eno pivo dobila 2 pizzi:). Zvečer smo se na poti do Bara 7 (če se prav spomnim) v centru, kjer so imeli mednarodni študentje neko žurko )je kar malo drugače, ker nobenga ne poznaš), ustavili še v Christianiji, ki je nekakšno mesto za sebe. Začelo se je kot nek sociološki eksperiment, s svojo vlado, ki temelji na demokraciji, ki je zamenjala volitve z medsebojnim dialogom. Ustanovljena je bila leta 1977 na območju zapuščenih vojaških barak. 

V sredo sem se srečala z bivšo cimro z Nizozozemske. Sem prodala njeno kolo in ji bla tako dolžna njenih 40 EUR:) Šli sva na kosilo, potem pa se sprehodili do Tivolija in mestne hiše, kjer sem po pomoti že bila prejšnji dan. Tivoli je na žalost do 15. aprila zaprt, tako da bo nekoč potreben ponovni obisk Copenhagna:) "National museum" se je kot takšni muzeji ponavadi začel z starejšimi dobami- mislim, da povsod po evropi predstavljajo podobne posode, okostja (le skandinavski Vikingi so se mi zdeli nekaj posebnega), drugače pa ni nekih neverjetno zanimivih vsebin. Novejša zgodovina nekako bolj pritegne. Hkrati pa so imeli zraven še posebno razstavo južno ameriških plemen, ki se mi je zdela v celem muzeju najbolj zanimiva (mogoče bo potrebno hraniti denar za južno ameriko:) in seveda še kratek sprehod po mestu.

Po pogovorih z Marie (cimro iz Lenta) ter tistim, kar mi je povedala Ditka, dobivajo na Danskem le za to ker študirajo kar nekaj sto eurov (če sem si prav zapomnila) mesečne štipendije, ki ni odvisna od nobenega študijskega uspeha ipd.- tako da sedaj lažje razumem, kako preživijo ob cenah. Sem pa kritična do njihove politike do tujcev oz. do politike, kako ne marajo tujcev.

Naslednji dan, pa sva z Ditko, v največjem snežnem metežu (dobesedno)- mogoče sem bila res v Sibiriji, vsaj tisti dan, odšli na pohod po še, vsaj za mene neprehojenem mestnem jedru. Do kraljeve palače, mimo cerkev (vseh imen si pa tudi ne morem zapomniti), do pogleda na opero in gledališča in še enkrat mimo Nyhavn-a. Seveda nisva spustili niti hot doga, ki jih v Copenhagnu prodajajo na vsakem koraku in v vsaj 10ih različnih oblikah...

Ker v snegu ni bil ravno užitek šetati po mestu sem odšla v petek sama do kipa male morske deklice- sama sem pričakovala leto, je pa dejansko park, ki ima skulpture tudi od drugih pravljičnih bitji... Verjetno mora biti spomladi prav lepo:) Pravljica o mali morski deklici... Si moram definitivno vzeti čas ta vikend, da jo preberem- čisto sem neizobražena:) Še prej pa sem zavila na "round tower", da vidim razgled na mesto... Sicer je bilo zaradi vremena malo temačno (kot iz kake grozljivke), ampak vseeno lep razgled. Zanimivo, kaj si lahko kralji izmislijo in dobijo- do vrha stolpa ne prideš po stopnicah, ampak je polžasta pot, ker si je kralj zaželel, da pride na vrh s kočijo... Lenuh:) Mi moramo pa sedaj peš na okrog- da se ti v glavi zvrti:) Zvečer pa sva naredili (no ja, jst sem bolj pomagala:) "slovensko večerjo" za njene cimre in naju- prebranac in sirov burek ter rumove kroglice (no ja, bile so z martinijem, ki je bil ravno pri roki:)... Bom poskusila doma še enkrat narediti, mogoče sem se vsaj približno naučila (tukaj ni pečice, za rumove kroglice pa ne najdem niti čokolade v prahu niti kokosa... bedarija:) In malo nočnega življenja v nekem baru v Norebroju- dobro vzdušje, dost poceni pijača (vsaj za Dansko:), zanimivi ljudje:))))

Naslednji dan pa sva odšli z Alex, tudi študentko na Danskem (v Aarhousu, v Copenhagnu je bila na obisku pri prijateljici) v muzej proizvodnje piva Carlsberg... Eden zanimivejših muzejev kar sem jih do sedaj videla:)) Imajo tudi največjo zbirko še neodprtih piv iz celega sveta.) V karto pa je vključena še pokušina piv- seveda jst ne bi bla jst, če ne bi izkoristla... Predvsem drugo pivo, z nekimi sadnimi okusi (mislim, da je bila limona, pomaranča pa ne vem kaj) me je čisto navdušilo. In kljub sadju je še vedno imelo okus po pivu!Skål (na zdravje:). Zvečer pa smo šli na rusko večerjo z obvezno rusko vodko- za večerjo je bila tudi ruska sarma (čeprav ji oni rečejo drugače je še vedno sarma:)... Rusi pa očitno pijejo vodko s kumaricami- sploh ni tako slabo:)

Sledil je zgodnji spanec- navsezadnje sem imela pred seboj dan na letalu, letališču in navsezadnje na vlaku... In kot vedno pred odhodom domov (kjerkoli je že moj trenutni dom) komaj čakam, da mine... Da grem, ker vem, da me čaka le še pot. Tokrat je bila dolga 10 ur... Če računam, da je direkten let do Amsterdama 1,5 ure (mogoče 2) sem ja neumna, da sem letala gor in dol:) No ja, pa še vlak:)

Zdaj pa čakam (ob knjigah!!!) naslednji četrtek (4.3), da odletim v London... Tokrat le za 4 noči, ampak vseeno- da vidim, kaj se je spremenilo v teh dveh letih od mojega zadnjega obiska:))) Pa da grem mal na oglede po knjigarnah:) Pa da končno vidim Buckinghamsko palačo:)

Trenutno pa spat... Jutri mam predavanja, pa da ne zaspim:))) Čeprav bi najraje:)))

Lepe pozdravčke iz Nizozemske:))))

Katja**********

Malo o vsem:)

Nekako ne nadem časa, da bi napisala kaj na tale blog:) V primerjavi z Ameriko, ko sem kar naprej objavljanla, se tukaj stalno nekaj dogaja- če ne drugega, je treba pa pisati domačo nalogo:) No ja, danes sem napisala prvo po vsaj petih letih (čeprav v srednji šoli s tem opravilom nism kaj preveč pretiravala, ampak je bilo ponavadi kar prepisovanje od sošolcev med odmori, ali pa neke nove iznajdbe med urami telovadbe ali "frej urami" v Oskarju:)...

Ja no, kje sem ostala zadnjič... Po pravici povedano se stalno nekaj dogaja in vedno rečem, da si moram zapomniti, da napišem, ampak pozabim- ja no, pametni pišejo... Vsaj to bi si lahko že zapomnila:) No skratka, tukaj so nas čisto šokirali s počitnicami, ki so bile že po dveh tednih predavanj v drugem semestru... Zakaj? Ker na Nizozemskem praznujejo maškare oz. kot pravijo tukaj imajo karnevale čez cel teden -največji je bil v Maastrichtu.

Mi pa smo v torek, kot vsak teden do sedaj, preživeli karneval v Pieckenu (univerzitetni bar), kjer so ob torkih študetski žuri za mednarodne študente... Nekteri so prišli "oblečeni" kar v samega sebe, drugi pa so si omislili  razne kostume... To, da smo se mel fajn, mislim da sploh ni potrebno poudarjat...:) Le zjutraj je bilo težko vstat, ker smo nekateri imeli predavanja, kot vsako sredo, še ob 8:45... In nekako tistih par uric nikakor ni dovolj, da bi lahko rekla, da sem se naspala... Definitivno pa nisem v predavalnici zaspala, kot nekateri:P

V istem tednu pa je sledila še večerja, ki je bla za spremembo pri meni- sem nardila kar tortilje, je bla nekako najbolj sigurna varianta in na koncu so bile še vsem zelo všeč, tko da tudi kuharca nism več tolk slaba :) Seveda pa nism pozabla niti na Sanjino varianto tekile (oz. ne vem, kdo se je spomnil tekilo s kavo in sladkorjem) in bi jo sedaj vedno vsi pil:)

Ja nč, to je blo kar se je bistvenega dogajalo pred počitnicami oziroma pred mojim odhodom v prestolnico Danske... Več o tem pa jutri oz. ko bo čas:)

Papa,
Katja

Predavanja:)

Po orientacijskem tednu in ostalih prostih dneh, ki sem jih imela v januarju po prihodu v Nijmegen so sledila prva predavanja... V ponedeljek sem oklevala ali naj dodam še en predmet (trenutno jih imam 5 v svojem urniku), a sem si premislila, saj nisem prišla sem le sedeti za knjige, ampak tudi uživati maksimalno:)- s tem, da je povprečno število izpitov, ki jih študentje opravijo v enem semestru 4...

Sama sem si izbrala:

- International individual criminal responsibility- ki je v bistvu mednarodna kazenska odgovornost... Včeraj sem imela prvo predavanje in je bilo zelo zanimivo. Ampak tale kazenskopravna tematika me tako ali tako zanima, tako da ni nobenega problema- razen zgodnje vstajanje ob 7ih zjutraj (edini problem je to, da je vsak torek mednarodni večer, na katerem je udeležba skorajda nujna:). Ampak s predavanji zaključim že 17. marca, izbrani pa so tudi že datumi izpitov od 20-25. aprila. Le-ta je ustni, zaradi česa se kar mal tresem:)

- Substantive Law of european community- pravo evropske unije:) Baje eden od težjih izpitov- po govoricah, ter tudi po količini literature (2 knjigi- 1 s teorijo prava EU in druga z raznimi pogodbami, primeri) ter dodatno še reader- neke vrste skripta, ki jo sestavijo profesorji. Predava pa nam prof. Jules Stuyck, ki je eden bolj znanih profesorjev na naši univerzi in tudi na neki Belgijski, hkrat pa je tudi odvetnik, skratka strokovnjak za Evropsko pravo. In zanimivo predava, tako da ni kaj za dodati. Tudi profesorica za vaje (tutorials)  ni napačna. Malo me skrbi le esej, saj bo to prvi, ki ga bom pisala na faksu- imam temo glede državljanstva v EU... No ja, vsaj temo sem si lahko zbrala dokaj zanimivo:)

- European refugee law- prvo predavanje imam jutri, tko da kaj več drugič

- European employment law

- Introduction to Dutch criminal law and criminal responsibility

Cene literature so me na nek način presenetile- pozitivno . Vsaj glede na to, da smo v Slovenji navajeni, da so nekatere knjige tudi čez 100 in 200 EUR, redke pa pod 50 EUR (seveda vsi potem izbiramo cenejše načine pridobivanja literature:). Seveda so tukaj obvezne in dokaj obsežne:) Nekatere so okrog 20 EUR, za najdražjo sem dala 54 EUR. Obvezni pa so tudi že prej omenjeni "readerji", kjer je material za predavanja, najpomembnejši primeri in druge pomembne informacije. Cena le teh je okrog 20 EUR.  Dodatno pa so objavljene še prosojnice in ostali materiali za predavanja na "blackboardu", to je nekakšen medmrežni portal univerze... Mislim, da bom domov odnesla celo potovalko knjig in ostale literature.

Je pa še ena stvar, ki jo iz Slovenije nisem navajena, poleg tega, da doma na predavanja ne hodim, to je malo število študentov v posameznih predavalnicah. Domači študentje pravijo, da profesorji poznajo vsa imena...

Skratka, zaenkrat dokaj zanimiva predavanja, seveda pa je vmes tudi kaj žuranja v raznih barih oz. stanovanjih ostalih erasmus študentov (brez tega ni erasmusa:)... Ko pa je treba vstati je treba, in meni je v sredo uspelo skoraj nemogoče, glede na moje izkušnje z vstajanjem:)

Aja, da ne pozabim... Hvala za kavo:))) Tukaj res nimajo užitnih... In sem obupala, da najdem kakšno;) Tko da danes po stanovanju diši po Barcaffeju:)

En lep pozdravček:)

Katja

Najprej en lep pozdravček iz trenutno zasneženega Nijmegen-a... Prvi kolesarski izleti (ob mrazu vsekakor ne najbolj prijetni, veter pa otežuje vso zadevo še veliko bolj:), prvi sprehodi po mestu, "izlet v trgovino", orientacijski teden, prve žurke... To je nekako za mano...

Prvih nekaj dni po vselitvi v študentski dom na Lentu, v te naše "papirnate hiše", nisem vedela kaj bi sama s saboj... Večinoma so bili tu le študentje, ki so odhajali domov, novih še ni bilo... Stari pa so se učili za izpite. Ampak začel se je nov teden, ki sem ga komaj pričakala- orientacijski teden.

Prvi dan smo začeli v univerzitetnem kafiču in nadaljevali v bližnjem baru, kjer so ob torkih mednarodni žuri ("international parties"), cene pijač kar visoke, ampak verjetno je bilo to za pričakovati.  Ker sem tako vneto kupila kolo, me je čakala do doma še dolga pot- večina jih kolesa ni niti imela, in tako sva se z eno Američanko, ki prav tako živi v Lentu (razdeljeni smo v mislim da 3 študentska naselja, ki so raztrosena po celem mestu. V Lentu so večinoma le erasmus študentje, v ostalih pa so le-ti v manjšini:) sprehodili do novega doma. Ob nepoznavanju mesta in poti se je najino "potovanje" zavleklo in trajalo več kot dve uri. Ona je sicer imela GPS (kaj vse se američani spomnijo?!?, ampak ji je crknila baterija in je postala kar malo panična... Dokler nisva našli enega Nizozemca, ki naju je z veseljem pospremil do hotela, kjer sem preživela prvih nekaj noči in od tam poznala pot naprej:) Konec dober vse dobro, res pa je da sem potem spala skoraj do 2:)

Nov dan, spoznavanje mesta, obisk stare mestne hiše, govor podžupanje in predstavnice univerze. Kot zanimivost- na Radbound univerzi študira več ljudi, kot jih premore Zagorje... Sledil je sprehod po mestnem jedru, imajo tudi svojo rdečo ulico, sicer nekoliko manjšo kot v Amsterdamu. MIslim, da je bilo omenjeno, da je Nijmegen mesto z največ bari glede na velikost le tega:) Sledila je večerja v italijanski restavraciji in obisk nekaterih najbolj znanih barov- tako da smo se sprehajali od bara do bara in poskušali koktejle, piva (z različnimi sadnimi okusi in navadna piva;), vina... Na poti domov pa sem imela malo nesrečo, vbistvu jo je imelo moje kolo- verjetno je padla ketna dol (kolikor se spoznam na kolesa, ne vem če mi je ravno za verjeti- ta del pa je pokrit s plastiko:) in sem bila malo obsojena na peš hojo. Po hribčku pa se vsedem na kolo in hecam, da lahko "trajbam", sprva brez učinka, kasneje pa se je popravilo, kar koli je bilo narobe, samo od sebe:) Tako da imam "auto-repairable bike":)

Sledil je obisk univerze (dobiti 6 je ok, dobiti 10 pa nemogoče pravi predstavnik mednarodne pisarne- bom poskusila doseči nemogoče:)?!?, 8 so rezervirane za študente, 9 za profesorje, 10 za boga:) pravijo), predavanje o nizozemski kulturi, vabilo na študentski maraton, kratka predstavitev kapele za vernike- izmislili so si nov način, kako razmišljati o življenju. Izkopali so grob v katerega se lahko "namestiš" in vidiš kako je potem ter razmišljaš o svojem življenju... Precej morbidno se mi zdi, ampak ok:)

Predstavitev oddelkov, torej za mene pravne fakultete. Včeraj sem izvedela, da je baje med "Top 20" v Evropi. Kako bom našla predavalnice se mi niti sanja ne, ker so raztreseno po 3 zgradbah. Celoten "kampus" pa je ogromen. V Sloveniji na to res nismo navajeni. Vendar ima pravna fakulteta tudi svojo knjižnjico (poleg centralne, kjer jevsa literatura), jedilnico... Skratka vse kar potrebuješ. Predavanja se začnejo jutri, tako da bomo videli kako in kaj:)

Večer se je nadaljeval z večerjo mentorjev- pripravili so nizozemsko jed z pire krompirjem v katerem je nizozemska zelenjava in klobaso ter sladico- nek puding, ampak baje je Nizozemsko... Da ne bi bilo preveč dolgčas smo igrali (pivsko) igrico "I have never ever", ki lahko res popestri večer, doda ogromno smeha... Pa še dober način spoznavanja je:) Sledile so seveda zabave v barih:)

Včeraj pa sem preslišala budilko in zamudila izlet v Amsterdam- skratka zaspala sem:) Malo jezna na sebe, ampak se zgodi:) Zvečer pa je bila še ena žurka tu v Lentu- bila sem malo skeptična, če bi šla, kajti nisem poznala ljudi, ki so jo organizirali, ampak tu lahko prideš vedno, le svojo pijačo prineseš... Tako da.. Nobenih problemov, pa še ljudi spoznaš vmes:) No in včeraj sem spoznala Slovenca- lepo je bilo z nekom v živo govoriti po slovensko nekaj časa:)))

Danes pa... Lenarjenje, gledanje v zrak... :) Konec koncev se začnejo jutri predavanja- na mojo srečo ob 13:45, vsaj zame:)

Lep pozdravček v Slovenijo...

Katja

Priprave, slovo, prvi dnevi

Na predstavitev erasmus programa sem odšla z mislijo o Islandiji- ne vem zakaj me je ta država privlačila, ampak me je... No, nato sem to misel opustila in se prijavila na Dansko. O njihovih življenjskih standardih ipd. nisem niti premišljevala, predmetnik mi je bil ok in sem se prijavila. Pač sem si okrog prijavnega roka natrpala izpite in ni bilo časa. Še prijava je bila oddana zadnji trenutek.

No, na koncu je tudi Danska splavala po vodi in sedaj sem tukaj. V mestu, katerega izgovorjave imena do nekaj dni nazaj nisem poznala... NIJMEGEN!!! Moj dom naslednjih 5 mesecev.

Še pred prihodom pa so bile priprave, pokanje... No ja, predvsem zadnje, kajti o mestu samem še vedno ne vem dosti, ampak saj imam čas.

Seveda ne smem pozabiti poslovilne žurke, ki se je tokrat končala prej kot prva in je hkrati tudi malo bolj meglena:) Slike s komentarji visijo na steni (prva stvar, ki sem jo naredila po prihodu v svojo sobo), spomini pa ostajajo. Upam, da boste res tko množično prihajal na Nizozemsko, kot ste govorili:) Skratka hvala, da ste, kar ste!!!!!

Hkrati pa hvala šoferju, drugače res ne vem kako bi vso prtljago s seboj vzela- nikakor:) Tistih 12 ur vožnje in postanki so se nekoliko vlekli, ampak smo preživeli, avto cel, vožnja varna... Komaj sem čakala posteljo in se veselila naslednjih nekaj dni, ki so sledili.

Za prvi dan je bil sprva načrtovan le Amsterdam, ampak smo skočile na hiter obisk Rotterdama, da vidimo, če se splača na kakšen daljši izlet ali ne... Definitivno!!! Potem pa Amsterdam, glavno mesto Nizozemske.  Sama sem pričakovala, da se bodo coffe shopi kar trli, ampak jih kar nekaj časa po prihodu nismo videle. Ko zagledaš prvega, sledi drugi, tretji, četrti... Seveda smo se sprehodile po "red districu", videle zaprte in odprte zavese (sicer imajo na Nizozemskem navado, da na oknih nimajo zaves in lahko turisti prosto ogledujemo njihova stanovanja). Še vedno utrujene od vožnje prejšnjega dne smo se odpeljale proti Nijmegenu in zaspale kot ubite. Mislim, da sem še danes utrujena:)

V ponedeljek sem se šla registrirat na fax- zdi se mi, da je že stavba za International students večja od našega slovenskega faxa. Vse imajo v kampusu, le študentskega doma ne. Če se ne motim je 8 različnih faxov oz. smeri. Potem je bilo na vrsti še podpisovanje pogodbe za študenta in ogled le tega. Presenečana sem bila že nad samo zunanjostjo- nič posebnega sicer, a študent so v bistvu dvonadstropne vrstne hiše. Vsako študentsko stanovanje ima 4 spalnice (vsak študent ima svojo), kuhinjo povezano z dnevno sobo, WC in posebaj kopalnico ter vežo.  V primerjavi s slovenskim študentom (ki sem ga vidla), mi je ta nedvomno bolj všeč. Že to, da ima vsak svojo sobo, je velika, če ne največja prednost! Sicer soba ni ogromna, niti ne vrhunsko opremljena, ampak nekaj ogromno se pa tudi ne morem pritoževati.

Sledilo je malo shopping-a, po centru najstarejšega nizozemskega mesta. Primerjava cen v trgovini- hrana in pijača niti ni tako dražja, cene cigaret so grozljive, kave v gostilnah pa mislim, da sploh ne bom pila:) Cene oblačil približno iste, šporne skoraj cenejše (res pa je, da je čas razprodaj tudi tukaj:)

Zvečer nas je čakalo enourno iskanje gostilne, kjer bi lahko povečerjale, na koncu nam je to uspelo skoraj pred hotelom, na ladijci. Prijeten ambient, predjed odlična, meso pa je bilo za moj okus sladko... Ampak najedle smo se, kar je verjetno najpomembnejše.

Včeraj je sledil ponoven obisk Amsterdama. Očitno nas je popolnoma navdušil:) Sighseeing z avtobusom ni uspel, vsaj ne do konca, je bila pa zato vožnja z ladijco prijetnejša. Obiskale smo hišo, kjer se je skrivala družina Anne Frank med II. svetovno vojno. Še ena tragedija iz katere je nastala svetovna uspešnica. Nisem pa vedela, da je imela ona sama namen objaviti knjigo po koncu vojne... Očitno je bila uresničena njena poslednja želja. Kljub temu, da sem o vsebini knjige že dosti pozabila (da obnovim svoje znanje sem si jo tudi kupila, če je kdo slučajno pomislil, da si je nisem:), je že predstavitev muzeja, tudi če ne prebereš knjige, vredna ogleda. Zaveš se, kaj je II. svetovna vojna pomenila za ljudi, ki so bili po Hitlerjevem mnenju manjvredni oziroma nevredni... S tem ne mislim le židov, ampak vseh, ki jih je le ta prizadela. Po sprehodu čez ta nekdaj poslovni prostor, službo njenega očeta Otta, sem imela kar malo mravljinčaste roke. In kljub vsemu, kar je med vojno doživljala je uspela zapisati...

"DESPITE EVERYTHING, I BELIEVE THAT PEOPLE ARE REALLY GOOD AT HEART."

In danes sem se poslovila še od zadnjih "slovenskih ljudi" (mami in Valči, hvala), ter odpeketala novostim na poti:)...

Se beremo, ko bo kaj za pisat;)))

Katja

PS: Slikce bojo k bojo:)